Translation: from english to slovene
from slovene to english- From slovene to:
- English
- From english to:
- All languages
- Russian
- Serbian
- Slovene
večno
-
1 asphodel
[aesfədel]nounbotany vrsta lilije; figuratively večno cvetoč cvet v bajeslovnem raju -
2 ball-pen
[bɔ:lpen]nounkemični svinčnik, večno pero -
3 ever
['evə] 1. adverb1) (at any time: Nobody ever visits us; She hardly ever writes; Have you ever ridden on an elephant?; If I ever / If ever I see him again I shall get my revenge; better than ever; the brightest star they had ever seen.) (sploh) kdaj2) (always; continually: They lived happily ever after; I've known her ever since she was a baby.) vedno3) (used for emphasis: The new doctor is ever so gentle; What ever shall I do?) tako; sploh•- ever-- evergreen 2. noun(an evergreen tree: Firs and pines are evergreens.) zimzelen- everlastingly
- evermore
- for ever / forever* * *[évə]adverbvedno, nenehno, vselej; večno; nekdaj, včasih, (sploh) kdajas ever — kakor hitro, bržkoever afterwards, ever since — odtlejarchaic ever and anon — tu in tamcolloquially ever so — še kako, zelowho (what, how, where, when) ever — kdo (kaj, kako, kje, kam, kdaj) le, že -
4 evermore
adverb (for all time: He said that he would love her (for) evermore.) vekomaj* * *[évəmɔ:]adverbneprenehoma, večno, vedno, za vselej -
5 forever
-
6 ginger
['‹in‹ə] 1. noun(a hot-tasting root which is used as a spice.) ingver2. adjective1) (flavoured with ginger.) ingverjev2) (reddish-brown in colour: a ginger cat.) rdečkast•- ginger beer
- gingerbread* * *I [džíndžə]1.nouningver; colloquially slang energija, vnema; pogum; slang rdečeglavecAmerican ginger pop — z ingverjem začinjena peneča se pijačaginger shall be hot in the mouth — hrepenenje po užitku je večno;2.adjectiverdečkast (lasje)II [džíndžə]transitive verbzačiniti v ingverjemcolloquially to ginger up — poživiti, spodbuditi -
7 lane
[lein]1) (a narrow road or street: a winding lane.) ozka ulica2) (used in the names of certain roads or streets: His address is 12 Penny Lane.) ulica3) (a division of a road for one line of traffic: The new motorway has three lanes in each direction.) vozni pas4) (a regular course across the sea taken by ships: a regular shipping lane.) redna pomorska linija* * *[léin]nounpodeželska cesta, kolovoz, ozka ulica; špalir; redna pomorska (zračna) linija; sport proga za tekit is a long lane that has no turning — nobena nesreča ne traja večno, enkrat se vse obrne -
8 lining
1) ((a) covering on the inside: The basket had a padded lining.) notranja prevleka2) (a fairly exact copy (of a piece of clothing) attached to the inside to help keep its shape etc: The lining of my jacket is torn.) podloga* * *[láiniŋ]nounpodloga (obleke), pridatek; technical obloga (sktopke, zavore); electrical izolirna plast -
9 long
I 1. [loŋ] adjective1) (measuring a great distance from one end to the other: a long journey; a long road; long legs.) dolg2) (having a great period of time from the first moment to the last: The book took a long time to read; a long conversation; a long delay.) dolg3) (measuring a certain amount in distance or time: The wire is two centimetres long; The television programme was just over an hour long.) dolg4) (away, doing or using something etc for a great period of time: Will you be long?) dolgo5) (reaching to a great distance in space or time: She has a long memory) daljnosežen2. adverb1) (a great period of time: This happened long before you were born.) mnogo (prej)2) (for a great period of time: Have you been waiting long?) dolgo•- longways- long-distance
- long-drawn-out
- longhand
- long house
- long jump
- long-playing record
- long-range
- long-sighted
- long-sightedness
- long-suffering
- long-winded
- as long as / so long as
- before very long
- before long
- in the long run
- the long and the short of it
- no longer
- so long! II [loŋ] verb((often with for) to wish very much: He longed to go home; I am longing for a drink.) hrepeneti- longing- longingly* * *I [lɔŋ]adjectivedolg; dolgotrajen, dolgovezen; juridically časovno odmaknjen; (zlasti economy) dolgoročen; economy čakajoč na zvišanje cenlong arm — dolga roka, oblastAmerican long bit — kovanec za 1ɜ centoveconomy a long date — dolg roklong in the finger — tatinski, dolgoprsta long face — kisel, žalosten obrazlong hundredweight — angleški cent (50,8 kg)to have a long head — biti preudaren, bister, daljnovidensport long jump — skok v daljinoit is a long lane that has no turning — nobena stvar ne traja večno, vsaki nesreči je enkrat krajeconomy to be on the long side of the market — ali to be long of the market — špekulirati na višje cenelong in oil — bogat z oljem, z mnogo oljaa long purse — globok žep, mnogo denarjanautical slang longpig — človeško meso (hrana ljudožrcev)gentlemen of the long robe — pravniki, odvetnikiin the long run — končno, konec koncevlong sight — daljnovidnost (tudi figuratively)of long standing — dolgoleten, starlong in the tooth — starejša, kakor hoče priznatilong vacation — letni oddih, poletne počitniceto have a long wind — imeti dobra pljuča, dobro teči, figuratively dolgovezno govoritiII [lɔŋ]adverbdolgoas ( —ali so) long as — dokler, samo čeas long ago as 1900 — že l. 1900.so long! — na svidenje!to be long in doing s.th. — potrebovati mnogo časa za kaj napravitino ( —ali not any) longer — nič več, ne deljIII [lɔŋ]noundolg čas; dolžina, dolg glas, dolg zlog; British English velike počitnice; plural dolge hlačethe long and the short of it — bistvo tega, z eno besedo, na kratkoIV [lɔŋ]intransitive verbhrepeneti, poželeti ( for) -
10 perdition
[pə:díšən]nounpoguba, (večno) prekletstvo, pekel -
11 reprobate
[réprəbeit]1.adjective ecclesiasticzavržen od boga, brezbožen; izprijen, pokvarjen, zakrknjen v grehu; nemoralen, moralno propadel; archaic ne(po)raben;2.nounprekletnik, izgubljenec, brezbožnež; pokvarjenec, izprijenec, ničvrednež, nemoralen človekthe reprobate of the family figuratively črna ovca v družini;3.transitive verbne odobravati, ne prizna(va)ti, (ostro) obsoditi; zavrniti, odbiti, odkloniti; ecclesiastic prekleti, obsoditi na večno pogubljenje -
12 reprobation
[reprəbéišən]nounneodobravanje, zavračanje, zavrnitev, obsojanje, graja(nje); ecclesiastic prekletstvo, obsodba na večno pogubljenje -
13 rest
I 1. [rest] noun1) (a (usually short) period of not working etc after, or between periods of, effort; (a period of) freedom from worries etc: Digging the garden is hard work - let's stop for a rest; Let's have/take a rest; I need a rest from all these problems - I'm going to take a week's holiday.) počitek2) (sleep: He needs a good night's rest.) spanje3) (something which holds or supports: a book-rest; a headrest on a car seat.) opora, naslon4) (a state of not moving: The machine is at rest.) mirovanje2. verb1) (to (allow to) stop working etc in order to get new strength or energy: We've been walking for four hours - let's stop and rest; Stop reading for a minute and rest your eyes; Let's rest our legs.) odpočiti se2) (to sleep; to lie or sit quietly in order to get new strength or energy, or because one is tired: Mother is resting at the moment.) počivati3) (to (make or allow to) lean, lie, sit, remain etc on or against something: Her head rested on his shoulder; He rested his hand on her arm; Her gaze rested on the jewels.) počivati4) (to relax, be calm etc: I will never rest until I know the murderer has been caught.) oddahniti si5) (to (allow to) depend on: Our hopes now rest on him, since all else has failed.) opreti (se)6) ((with with) (of a duty etc) to belong to: The choice rests with you.) biti odvisen (od)•- restful- restfully
- restfulness
- restless
- restlessly
- restlessness
- rest-room
- at rest
- come to rest
- lay to rest
- let the matter rest
- rest assured
- set someone's mind at rest II [rest]- the rest* * *I [rest]noun(nočni) počitek, počivanje, mirovanje, mir; spanje, odmor, oddih; večni počitek (mir); počivališče; dom, zavetišče, prebivališče; technical opora, opornik, podpornik; music pavza; (metrika) cezura; (redko) obnovljena močwithout rest — brez miru, brez odloga, nemudomaat rest — miren, nepremičen, mrtevrest room — soba za počivanje, dnevna soba; American toaletarest period sport odmor v igriday of rest — dan počitka, praznikto be at rest — mirovati, v miru počivati (o mrtvem); biti pomirjento come to rest — priti do miru, pomiriti seto go (to retire) to rest — iti k počitku, iti spatto lay to rest — položiti k (večnemu) počitku, zagrebsti, pokopatito set s.o.'s mind at rest — pomiriti, umiriti, utešiti, potolažiti kogato set a question at rest — odločiti, rešiti vprašanjeto take one's rest — počivati, iti k počitkuII [rest]intransitive verbmirovati, počivati, najti mir, umiriti se, biti miren; ležati, spati; odpočiti se; oddahniti se; obstati, ustaviti se (o stroju); opirati se (against, on na), opreti se, nasloniti se; zanesti se na, zaupati (in v); transitive verb pustiti (komu) počivati, dati počitek komu; varovati, prizanašati komu; dati mir komu; nasloniti, opreti (on na); upreti (pogled) na, vto rest oneself — odpočiti se, oddahniti sirest his soul! — mir, pokoj njegovi duši!to rest on (upon) one's oars — nehati veslati, figuratively počivati po napornem deluto rest on one's laurels figuratively počivati na svojih lovorikahare you rested? — si se odpočil?it rests with you to propose terms — vam je prepuščeno, da predlagate pogojethe burden rests upon him — breme odgovornosti leži, počiva na njemlet him rest in peace! — naj (on) v miru počiva!we stopped to rest the horses — ustavili smo se, da bi dali počitka konjemIII [rest]nounostanek; preostanek; ostalo, ostali; rezervni sklad, rezerva (zlasti v Bank of England); commerce zaključek bilance, delanje bilance, računski zaključek; tennis niz (dolga zaporednost) žogfor the rest — v ostalem, kar se ostalega tiče, gledé ostalega, sicerIV [rest]intransitive verbostati, preostati, biti preostanek (of česa)rest assured that I will do my best — bodite prepričani, da bom storil vse, kar bo v moji močito rest with — biti v rokah, biti odvisen odit rests with you to decide — vi odločite; vaša stvar je, da odločiteV [rest]nounhistory kavelj na oklepu srednjeveškega viteza, v katerega je zataknil svoje kopje pri napadu na nasprotnika -
14 sleep
[sli:p] 1. past tense, past participle - slept; verb(to rest with the eyes closed and in a state of natural unconsciousness: Goodnight - sleep well!; I can't sleep - my mind is too active.) spati2. noun((a) rest in a state of natural unconsciousness: It is bad for you to have too little sleep, since it makes you tired; I had only four hours' sleep last night.) spanje- sleeper- sleepless
- sleepy
- sleepily
- sleepiness
- sleeping-bag
- sleeping-pill / sleeping-tablet
- sleepwalk
- sleepwalker
- put to sleep
- sleep like a log/top
- sleep off
- sleep on* * *I [sli:p]nounspanje, spanec; zoology zimsko spanje; zaspanost; figuratively smrtno spanje; figuratively mirovanje, počivanje; neaktivnost, mrtvilo; smrtbrief sleep — kratko spanje, spančekbroken sleep — móteno, prekinjeno spanjethe last sleep figuratively večno spanje, smrtsound sleep — zdravo, globoko spanjeto fall on sleep archaic zaspatito go to sleep — zaspati (tudi o nogi itd.), iti spat, figuratively umretithe sleep that knows no waking — spanje, ki ne pozna prebujenja, večno spanje, smrtto put (to send) to sleep — uspavati; figuratively umoriti, spraviti s sveta (brez bolečin); (boksanje) omamiti z udarcemII [sli:p]intransitive verbspati; prespati noč (at pri, in v); figuratively mirovati, počivati, biti nedejaven; spati večno spanje, počivati v grobu; transitive verb prespati; dati (komu) prenočišče, prenočiti (koga)to sleep like a log (like a top) figuratively spati kot ubit, kot polhto sleep light — imeti lahko, rahlo spanjewe'll sleep on it figuratively to bomo prespali; bomo videli jutrilet sleeping dogs lie figuratively pustite te stvari pri miru (da ne bo nevšečnosti)to sleep with one eye open — napol spati, biti napol buden, ostati budento sleep with s.o. — spati s kom, spolno občevati s komto sleep o.s. sober — prespati svojo pijanostwe can sleep five people — lahko prenočimo (imamo postelje, ležišča) za pet osebthe top sleeps — vrtavka spi (stoji) (tj. se vrti tako hitro, da oko ne vidi nobenega premikanja) -
15 troth
[tróum], American [trɔm]1.nounobsolete(za)obljuba zvestobe, zvestoba, vdanost, privrženost; dana beseda ali (za)obljuba; zarokaby (in, upon) my troth! — pri moji veri!to pledge one's troth — dati (svojo) besedo, priseči večno zvestoboto plight one's troth — zaročiti se;2.transitive verbzaročiti; zastaviti svojo besedo -
16 vicissitude
[visísitju:d]nounnestalnost, spremenljivost ( of fortune sreče); sprememba, menjavanje (razmer, okoliščin), menjava; obsolete poetically (redna) spremembavicissitudes plural sreča in nesreča, spremenljiva usoda -
17 eternally
adverb večno -
18 everlastingly
adverb večno -
19 perpetually
adverb večno
Look at other dictionaries:
véčen — čna o prid. (ẹ̄) 1. ki obstaja brez začetka in brez konca: materija, njena oblika je tudi energija, je večna; večno vesolje / v krščanstvu večna ljubezen, modrost ljubezen, modrost kot božja lastnost, ki nima ne začetka ne konca 2. ki obstaja… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pogubljênje — a s (é) poguba: bil mu je v pogubljenje; pahniti koga v pogubljenje ♦ rel. večno pogubljenje večno trpljenje človeka po smrti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
véčnost — i ž (ẹ̄) 1. večno trajanje: kaj je tisoč let proti večnosti; trenutek večnosti; neskončnost in večnost; dolg kakor večnost zelo dolg // v nekaterih religijah posmrtno večno a) trajanje: upati na plačilo v večnosti b) obstajanje: upati na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovene grammar — The following is an overview of the grammar of the Slovene language.Grammatical numberThere are four types of inflexion related to the grammatical number in Slovene. The future tense shall be used to demonstrate its usage. The future tense is… … Wikipedia
Margita Stefanović — on the cover of EKV s Ljubav album Background information Born April 1, 1959(1959 04 01) … Wikipedia
Oj Srbijo, mila mati — (Oh Serbia, dear mother) is a Serbian patriotic song based on a longer song of similar title, shortened in 1909 by Vladimir Brzak. It was used in some circles as the unofficial anthem of Nazi occupied Serbia.[1] Lyrics Oj Srbijo, mila mati, Uvek… … Wikipedia
Mañana es para siempre — Lucero, Fernando Colunga and Silvia Navarro Format Telenovela, Drama … Wikipedia
Grammaire slovène — Article principal : Slovène. La grammaire slovène est l étude de la morphologie et de la syntaxe de la langue slovène. Sommaire 1 Nombres grammaticaux 2 Noms 3 Verbes … Wikipédia en Français
Lev Detela — (* 2. April 1939 in Maribor, Slowenien) ist ein österreichischer Schriftsteller slowenischer Herkunft, der auf Slowenisch und Deutsch schreibt. Inhaltsverzeichnis 1 Leben 2 Werk 2.1 S … Deutsch Wikipedia
Kopelew — Kọpelew, Lew Sinowjewitsch, russischer Germanist und Schriftsteller, * Kiew 9. 4. 1912, ✝ Köln 18. 6. 1997; Propagandaoffizier im Zweiten Weltkrieg, 1945 54 in Gefängnissen und Lagern, 1956 rehabilitiert; trat in den 60er Jahren für dissidente … Universal-Lexikon
Rosow — Rọsow, Rọzov [ z ], Wiktor Sergejewitsch, russischer Dramatiker, * Jaroslawl 21. 8. 1913; auch Schauspieler und Regisseur; gestaltet in seinen Dramen v. a. die Probleme Jugendlicher, ihre Rebellion gegen die Gesellschaft, ihren Protest gegen… … Universal-Lexikon