Translation: from english to slovene
from slovene to english- From slovene to:
- English
- From english to:
- All languages
- Czech
- Slovene
skoraj nikoli
-
1 ever
['evə] 1. adverb1) (at any time: Nobody ever visits us; She hardly ever writes; Have you ever ridden on an elephant?; If I ever / If ever I see him again I shall get my revenge; better than ever; the brightest star they had ever seen.) (sploh) kdaj2) (always; continually: They lived happily ever after; I've known her ever since she was a baby.) vedno3) (used for emphasis: The new doctor is ever so gentle; What ever shall I do?) tako; sploh•- ever-- evergreen 2. noun(an evergreen tree: Firs and pines are evergreens.) zimzelen- everlastingly
- evermore
- for ever / forever* * *[évə]adverbvedno, nenehno, vselej; večno; nekdaj, včasih, (sploh) kdajas ever — kakor hitro, bržkoever afterwards, ever since — odtlejarchaic ever and anon — tu in tamcolloquially ever so — še kako, zelowho (what, how, where, when) ever — kdo (kaj, kako, kje, kam, kdaj) le, že -
2 hardly
1) (almost no, none, never etc: Hardly any small businesses are successful nowadays; I hardly ever go out.) skoraj nikoli2) (only just; almost not: My feet are so sore, I can hardly walk; I had hardly got on my bicycle when I got a puncture.) komaj3) (probably not: He's hardly likely to forgive you after what you said about him.) težko* * *[há:dli]adverbkomaj, le malo, s težavo, trdo, težko -
3 moon
[mu:n] 1. noun1) (the heavenly body that moves once round the earth in a month and reflects light from the sun: The moon was shining brightly; Spacemen landed on the moon.) Mesec2) (any of the similar bodies moving round the other planets: the moons of Jupiter.) luna•- moonless- moonbeam
- moonlight 2. verb(to work at a second job, often at night, in addition to one's regular job: He earns so little that he has to moonlight.) delati na črno- moonlit
- moon about/around* * *I [mu:n]nounluna, mesec; poetically mesečina: astronomy mesec, trabant, satelitmoon's men — tatovi, lopovito know no more about s.th. than the man in the moon — ne imeti pojma o čemfull moon — polna luna, ščipII [mu:n]intransitive verbsanjariti, koprneti; postopati (about, around) čas zapravljati ( away) -
4 to
1. [tə,tu] preposition1) (towards; in the direction of: I cycled to the station; The book fell to the floor; I went to the concert/lecture/play.) proti, na2) (as far as: His story is a lie from beginning to end.) do3) (until: Did you stay to the end of the concert?) do4) (sometimes used to introduce the indirect object of a verb: He sent it to us; You're the only person I can talk to.)5) (used in expressing various relations: Listen to me!; Did you reply to his letter?; Where's the key to this door?; He sang to (the accompaniment of) his guitar.)6) (into a particular state or condition: She tore the letter to pieces.) na7) (used in expressing comparison or proportion: He's junior to me; Your skill is superior to mine; We won the match by 5 goals to 2.) od; proti8) (showing the purpose or result of an action etc: He came quickly to my assistance; To my horror, he took a gun out of his pocket.) po; na9) ([tə] used before an infinitive eg after various verbs and adjectives, or in other constructions: I want to go!; He asked me to come; He worked hard to (= in order to) earn a lot of money; These buildings were designed to (= so as to) resist earthquakes; She opened her eyes to find him standing beside her; I arrived too late to see him.) da10) (used instead of a complete infinitive: He asked her to stay but she didn't want to.)2. [tu:] adverb1) (into a closed or almost closed position: He pulled/pushed the door to.) v (skoraj) zaprtem stanju2) (used in phrasal verbs and compounds: He came to (= regained consciousness).)•* * *I [tu:, tu, tə]preposition (osnovni pomen k);1.(krajevno) k, proti, do, v, na, poleg, obto arms! — k orožju!next door to us — sosedna vrata, tik poleg naših vrat (poleg nas)to take one's hat off to s.o. — odkriti se komu;2.(časovno) doto time — točno, pravočasnoto live to a great age — doživeti visoko starost;3.(namera, cilj, posledica ipd.)as to... — kar se tiče...to you colloquially vam na uslugoto what purpose? — čemú?dead fallen to their hands — mrtvi, ki so padli od njihove rokethat is nothing to me — to se me ne tiče; to ni nič zamewhat is that to you? — kaj te to briga?to come to hand — priti v roke, v posesthere's to you! — na tvoje (vaše) zdravje!to drink to s.o.'s health — piti na zdravje kake osebe, nazdraviti komuwould to God (Heaven)! — daj bog!;4.(stopnja, mera, meja)to the full — do sitega, do mile voijeto a great extent — v veliki meri, zelothey were to the number of 400 — bilo jih je 400;5.(pripadnost, posest)that is all there is to it — to je vse in nič več;6.(odnos, razmerje)aversion to s.th. — odpor do česanothing to... — nič v primeri z...to all appearance — po vsem videzu, po vsej prilikito my (your etc) heart's desire — po moji (tvoji itd.) mili voljithree to dozen — tri na ducat;7.(rabi za tvorbo dajalnika)she was a good mother to him — bila mu je dobra mati;8.(za oznako nedoločnika, pred nedoločnikom)there is no one to see us — nikogar ni, ki bi nas videlwhat am I to do? — kaj naj naredim?he was seen to fall — videli so ga, kako je padelwe expect her — to come pričakujemo, da bo prišlato be honest, I should decline — če hočem biti pošten, moram odkloniti;9.(kot nadomestilo za predhodni nedoločnik)I don't go because I don't want to — ne grem, ker nočem (iti)I meant to ring you up but had no time to — nameraval sem vam telefonirati, pa nisem imel časa (telefonirati)II [tu:]adverbv normalnem (zlasti zaprtem) stanju; v mirnem položajuto and fro, to and back — sem in tjato bring s.o. to — spraviti koga k zavestito come to — priti k sebi, zavedeti se, osvestiti seto fall to — planiti (na jed, jedačo)to set to — lotiti se dela, pravilno začeti -
5 ace
[eis]1) (the one in playing-cards: the ace of spades.) as2) (a person who is expert at anything: He's an ace with a rifle.) as3) (a serve in tennis in which the ball is not touched by the opposing player.) as4) (the ``one'' on dominoes or dice.)* * *I [eis]adjectiveodličenII [eis]nounas; enica (na kocki); malenkost, drobec; uspešen letalec, asace of spades — pikov as; jocosely vdova v globoki žalostiwithin an ace of — za las, skoraj -
6 all
[o:l] 1. adjective, pronoun1) (the whole (of): He ate all the cake; He has spent all of his money.) ves2) (every one (of a group) when taken together: They were all present; All men are equal.) vsi2. adverb1) (entirely: all alone; dressed all in white.) čisto, popolnoma2) ((with the) much; even: Your low pay is all the more reason to find a new job; I feel all the better for a shower.) (toliko) bolj•- all-out
- all-round
- all-rounder
- all-terrain vehicle
- all along
- all at once
- all in
- all in all
- all over
- all right
- in all* * *I [ɔ:l]adjectivecel, ves, celotenall very cushy — udoben, prijetento be on all fours with s.o. — povsem se s kom strinjatiII [ɔ:l]adverbpopolnoma, čisto, docela, povsemall abroad — daleč razširjen, na širokoall along — nenehno, ves časall along of — zaradi, spričoall anyhow — nemarno, površnoall at once — nenadoma, nepričakovanoall right — v redu, dobro, prav, strinjam seall round — vse naokrog; figuratively vseall of a sudden — nenadoma, nepričakovanoIII [ɔ:l]nounvsi, vse, celotaabove all — predvsem, v prvi vrstiafter all — končno, navsezadnjeall along of — zaradi, spričobefore all — predvsem, v prvi vrstiall but — skoraj, domalafirst of all — v prvi vrsti, predvsemall the go — trenutno zelo priljubljen, modenfor good and all — končnoveljavno, za vselejall in — ves izmučen, utrujennot at all — sploh ne; prosim (kot odgovor na "thank you")all one — vseeno, enako; istoall over o.s. — domišljav; ves srečenall over the shop — v neredu, razmetanoto be struck ( —ali knocked) all on a heap — biti zelo presenečen, prepadenall talk and no cider — prazne marnje, besedičenje, čenčeall's well that ends well — konec dober, vse dobrowhen all is done — končno, na koncu koncev -
7 almost
['o:lməust](nearly but not quite: She is almost five years old; She almost fell under a moving car.) skoraj* * *[ɔ:lmoust, ɔlməst]adverbdomala, skoraj -
8 any
['eni] 1. pronoun, adjective1) (one, some, no matter which: `Which dress shall I wear?' `Wear any (dress)'; `Which dresses shall I pack?' `Pack any (dresses)'.) katerikoli2) ((in questions and negative sentences etc) one, some: John has been to some interesting places but I've never been to any; Have you been to any interesting places?; We have hardly any coffee left.) noben; kakšen, kaj2. adjective(every: Any schoolboy could tell you the answer.) katerikoli, vsak3. adverb(at all; (even) by a small amount: Is this book any better than the last one?; His writing hasn't improved any.) sploh kaj; sploh nič- anybody- anyone
- anyhow
- anything
- anyway
- anywhere
- at any rate
- in any case* * *I [éni]adjective & pron1.v vprašalnih in nikalnih stavkih in po "if": neki, nekaj, nekdo; nič, nihče;2.v trdilnih stavkih: vsak, kdorkoli, karkoli; kakršenkolihave you any money? — imaš kaj denarja?is there any hope? — je sploh kaj upanja?no more than one if any — ne več kot eden, če sploh kajat any rate, in any case — v vsakem primeruII [éni]adverbnekoliko, količkaj -
9 anybody
1) ((in questions, and negative sentences etc) some person: Is anybody there?) kdo2) (any person, no matter which: Get someone to help - anyone will do.) vsakdo, kdorkoli3) (everyone: Anyone could tell you the answer to that.) kdorkoli* * *I [énibɔdi]pronounnekdo; vsakdo, kdorkoliII [énibɔdi]nounvažna oseba; nepomembneževerybody who is anybody — vsakdo, ki nekaj pomeni -
10 anything
1) ((in questions, and negative sentences etc) some thing: Can you see anything?; I can't see anything.) kaj; nič2) (a thing of any kind: You can buy anything you like; `What would you like for your birthday?' `Anything will do.') vse, kar; vse, karkoli* * *[énimiŋ]pronounnekaj, karkoli, vsehe is a little better if anything — godi se mu malo bolje, če se sploh da govoriti o zboljšanjulike anything — na vso moč, kar se da -
11 anywhere
adverb (in any place at all: Have you seen my gloves anywhere?; I can't find them anywhere; `Where will I put these?' `Anywhere will do.') kje; nikjer; povsod, kjerkoli* * *[éniwwə]adverbnekje; povsod, kjerkoli, kamorkoliAmerican anywhere from... to — nekako od... do -
12 approximately
adverb (nearly; more or less: There will be approximately five hundred people present.) približno* * *[əprɔksimitli]adverbpribližno, domala, skoraj -
13 asking
[á:skiŋ], American [aeskiŋ]nounspraševanje; prošnja; oglaševanje (zaročencev) -
14 bag
[bæɡ] 1. noun1) (a container made of soft material (eg cloth, animal skin, plastic etc): She carried a small bag.) torba2) (a quantity of fish or game caught: Did you get a good bag today?) ulov2. verb1) (to put into a bag.) spraviti v vrečo2) (to kill (game).) ubiti, ujeti (igra)•- baggy- bags of
- in the bag
- bag lady* * *I [bæg]nounvreča, torba, kovček; vrečka; lovska torba; lovska trofeja; balon; vime; plural colloquially hlače; figuratively odpustbag and baggage — z vsem, kar imato bear ( —ali carry) the bag — razpolagati z denarjem, obvladati položajto have s.th. in the bag — imeti kaj v dosegucolloquially it is in the bag — je skoraj gotovoto make a good bag — imeti lovsko srečo; prisvojiti si kajII [bæg]1.transitive verbdeti v vrečo; ujeti; ukrasti sestreliti (letalo); s srpom kositi;2.intransitive verbnapihniti se; razvleči se; ohlapno visetito bag butterflies — zbirati, loviti metulje -
15 bargain
1. noun1) (something bought cheaply and giving good value for money: This carpet was a real bargain.) dobra kupčija2) (an agreement made between people: I'll make a bargain with you.) kupčija2. verb(to argue about or discuss a price etc: I bargained with him and finally got the price down.) barantati* * *I [bá:gin]intransitive verb ( about o; with s; for za) barantati, trgovati; prodajati, kupovati; računati na kaj, pričakovatiI didn't bargain for that — tega nisem pričakoval, s tem nisem računalII [bá:gin]noun(dobra) kupčija, ugodna priložnost; pogodba; razprodajaa bad bargain — nesreča, huda zadevait's a bargain! — velja!a bargain is a bargain — kar je, jebargain hunter — tisti, ki išče dobro kupčijoto strike ( —ali make, close) a bargain — napraviti kupčijo, pogoditi se, dogovoriti sewet bargain — kupčija, ki se konča s popivanjem -
16 bat
I 1. [bæt] noun(a shaped piece of wood etc for striking the ball in cricket, baseball, table-tennis etc.) kij, lopar2. verb1) (to use a bat: He bats with his left hand.) uporabljati kij, lopar2) (to strike (the ball) with a bat: He batted the ball.) udariti s kijem•- batsman- off one's own bat II [bæt] noun(a mouse-like animal which flies, usually at night.) netopir- batty* * *I [bæt]nounzoology netopiras blind as a bat — skoraj slep, skrajno kratkovidenhe's got bats in the belfry — čudne muhe mu rojijo po glavi, ima čudne domislekeII [bæt]nounpalica za kriket, baseball ipd., lopar; gorjača, krepelce; igrač, odbijalec (kriketa)off one's own bat — samostojen; na lastno odgovornost; brez tuje pomočiat a rare ( —ali good) bat — zelo urno, hitroright off the bat — nemudoma, takojAmerican to come to bat — spoprijeti se s težko nalogo, lotiti se hudega problemato be at bat figuratively biti pri krmilu, imeti oblastIII [bæt]intransitive verb & transitive verbudariti, zadeti; American dialectal mežikatiIV [bæt]nouncolloquially tuj jezikV [bæt]nounAmerican slang veseljačenje, popivanjeto go on a bat — krokati, veseljačiti -
17 beetle
['bi:tl](an insect with four wings.) hrošč* * *I [bí:tl]1.nounkij, tolkač, stopathree-man beetle — velik tolkač;2.transitive verbtolči, zabijati, phatiII [bí:tl]nounzoology hroščbeetle blind, as blind as a beetle — zelo kratkoviden, skoraj slepIII [bí:tl]transitive verb & intransitive verbpreviseti, štrletiIV [bí:tl]adjective štrleč, previsen -
18 but
1. conjunction(used to show a contrast between two or more things: John was there, but Peter was not.) toda2. preposition(except (for): no-one but me; the next road but one.) razen* * *I [bʌt]conjunctionampak, toda, temveč, marveč, pač panot only... but also — ne samo..., ampak tudithere is no doubt but (that) she is ill — ni dvoma, da je bolnait is not so late but they may come — ni še tako pozno, da ne bi mogli še pritiwho knows but he may be angry? — kdo ve, če ni morda hud?II [bʌt]prepositionrazen, mimo, izvzemšiall but he ( —ali him) — vsi razen njega, samo on neIII [bʌt]adverbsamo, le, šeleall but — skoraj, domalaIV [bʌt]nounugovor, pomislekbut me no buts! — nobenih ugovorov!V [bʌt]Scottish1.adjectivezunanji;2.nounzunanja soba, kuhinjabut and ben — zunanji in notranji deli stanovanja, vsa hiša -
19 calends
-
20 cat
[kæt]1) (a small, four-legged, fur-covered animal often kept as a pet: a Siamese cat.) maček, mačka2) (a large wild animal of the same family (eg tiger, lion etc): the big cats.) mačka•- catty- catcall
- catfish
- catgut
- catsuit
- cattail
- let the cat out of the bag* * *I [kæt]nounmačka, maček; bič, korobač; colloquially prepirljivka; dvojni trinožnikwhen the cat's away the mice will play — kadar mačke ni doma, miši plešejoto wait for the cat to jump, to see how the cat jumps — čakati na ugodno priložnostto grin like a Cheshire cat — režati se, kazati zobeenough to make a cat laugh — smešen, da bi se se krave smejaleto shoot the cat — bljuvati, urha klicatias sick as a cat — hudo bolan; slabe voljeto turn a cat in the pan — postati izdajalec, po vetru se obračati; izneveriti seslang cat's whiskers — nekaj imenitnegaslang not a cat's chance, not a cat in hell's chance — prav nič upanjaII [kæt]transitive verb & intransitive verbvulgar bljuvati, urha klicati; s korobačem pretepsti; nautical dvigniti sidro do izbočene grediIII [kæt]nounAmerican colloquially traktor goseničarslang cat skinner — traktorist
Look at other dictionaries:
skôraj — prisl. (ō) 1. izraža precejšnje približevanje določeni polni meri: skupaj sta delala skoraj deset let; mesto ima skoraj milijon prebivalcev; skoraj nič ne vemo o tem; porabili smo skoraj toliko kot lani; bala se je skoraj še bolj kot prej /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
príti — prídem dov., prišèl prišlà prišlò tudi prišló, stil. príšel príšla (í) 1. premikajoč se v določeno smer začeti biti a) na določeni točki poti: ko je prišel do mostu, je počil strel; komaj je prišel skozi vrata, so ga že klicali nazaj / čoln je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nè — prisl., neposredno pred osebno glagolsko obliko ne (ȅ) I. 1. s povedkom zanika glagolsko dejanje: ne grem; ne bodo ga ujeli; ne vem; ekspr. take priložnosti nisem in ne bom imel več / o tem bi rajši ne govoril; ne bi ga rad srečal / pri… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
takó — prisl. (ọ̑) I. 1. izraža način dejanja pri govorečem ali v bližini govorečega, na katerega se usmerja pozornost koga: poglej, tako se obrni; tako se primi, da ne boš padel; počakajte, da vam pokažem: tako se zaklene / ovij si glavo, tako, poglej … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bíti — bíjem nedov., 3. mn. stil. bijó; bìl (í ȋ) 1. močno, ostro zadevati se ob kaj: dež bije ob okna; plešoče noge bijejo ob tla; debele kaplje so mu bile v lice; veter jim bije v obraz; toča bije po strehi / preh., pesn. kolesa bijejo enakomerno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iméti — imám nedov., iméj in imèj iméjte; imèl in imél iméla; nikalno nímam (ẹ ȃ nȋmam) 1. izraža, da je kaj osebkova svojina, lastnina: imeti avtomobil, hišo; imel je tri konje; imeti veliko knjig; malo, veliko ima; ekspr. nič nima 2. izraža, da je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nesréča — e ž (ẹ) 1. stanje, ki povzroča duševne bolečine: družino je doletela nesreča; kriv je njene nesreče; zavedati se svoje nesreče; ne znajo si pomagati iz nesreče; spraviti koga v nesrečo; ekspr. zabredli so globoko v nesrečo / ekspr.: nakopal si… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
priblížati — am dov. (ȋ) 1. spraviti v večjo bližino česa, zraven česa: previdno je približal svojo roko njeni; vozilo je preveč približal robu cestišča / približal je njen stol k mizi primaknil, pomaknil; približala si je svetilko, da bi bolje videla 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tá — tó zaim., ed. m. téga tudi tegà, tému tudi temù, za neživo tá, za živo in v samostalniški rabi téga tudi tegà, tém tudi tèm, tém tudi tèm; ž. té, téj tudi tèj stil. tì, tó, téj tudi tèj stil. tì, tó; s. téga tudi tegà, tému tudi t … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ujéti — ujámem dov., ujêmi ujemíte; ujél; nam. ujét in ujèt (ẹ á) 1. tekoč za kom, ki se hitro oddaljuje, prijeti ga, priti do njega: ujeti bežečega; tekel je za tatom, pa ga ni ujel; ujeti psa; otroka bi povozilo, če ga ne bi mati pravočasno ujela /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zájec — jca m (ȃ) 1. glodavec z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami: zajec gloda deblo; zajec je stekel, švignil iz grmovja; ustreliti zajca; pes zasleduje zajca; lov na zajce; sliši kot zajec zelo dobro; spi kot zajec zelo rahlo; teče kot zajec… … Slovar slovenskega knjižnega jezika